Mislim nate,

kako stopaš prvič

spet

in jaz s teboj.

A ni me strah, da si stran

da sama pajčevine odstiraš

saj nasmeh je tu,

ki preglasi vsiljeno tišino;

Risova bratovščina je zunaj!

Jesen je mimo ... in pol zime tudi ... kar zadeva objav na blogu pa smo ostali v poletju ... in kaj si reči v zagovor? Jezdili smo na ognjeni kočiji, med resničnostjo in svetom lastnih idej. Med dvema dimenzijama izmenjujoče in niti trenutka ni bilo, da bo stopili dol in se posvetili temu ali onemu. Da bi to obžalovali? Niti ne, bilo je lepo potovanje, ki traja in bo trajalo. In njega potopise je moč ujeti v pisanju. Da, tudi v Risovi, tretji knjigi iz serije Kompanjonov, ki je izšla natanko na prvi december. Bilo je res zelo super in še vedno je. A kaj bi govoril le jaz sam. Tole je simpatičen mail gospe Maje, ki ureja revijo Moj malček. Takšnih mail, lepih želja, daril in iskrenih misli je bilo v teh dneh izrečeno ogromno in vsem sem hvaležen za njih ...oba svetova sta zaradi tega bogatejša in okusnejša ... in da, piše se že nova knjiga!!!

Prebrala sem Risovo bratovščino in me je navdušila! Zelo!

Naj vam povem še mojo anekdotico o vaši knjigi. Ker se mi jo je mudilo prebrati in napisati predstavitev, sem jo brala povsod, tudi v vrsti v trgovini. Nenadoma mi izza rame pogleda neznan fantovski obraz - "sam'mal" -, mi ročno obrne naslovnico, potrka s kazalcem po avtorju in vpraša, če je to "tist, k'je napisu uno knigo". Če je to že nova, da bi jo on tudi rad prebral.

To pa je pohvala! Fant je bil tako zagret, da bi mu knjigo najraje kar dala... Ubesediti se res ni znal, ampak misli so mu pa kar brbotale. Mislim, da se že pelje uspešnica.

Lep dan, Maja Črepinšek