Temu se reče, da je padla prva klapa ...

Razlog za je razlog proti in jaz že vem zakaj je tako, kot je in mora že tako bit prav ... danes je bil kar tak lušten dan za pisarijo ... uradno se je z današnjim dnem začel pisati tretji roman vse manj mlajšega besednega debelajsa zaenkrat še za mladino; čeprav je predpriprava za Risa trajala debelo in rekordno leto + še kakšen mesec zraven, je vešči nanizovalec besedišča že vedel kaj počne ... niti en dan, verjetno niti ena ura ni minila brez misli na nove vrstice in dogodivščinske tvorbe hkrati so se morale sestavit še neke nevidne in na prvo žogo nerazumljive sestavine, da so prve besede lahko naše pot tja ven; tako smo sedaj tu - ponosno s prvim poglavjem na planem in s točnim redosledom za naprej ... od tod dalje je ena sama milina - ustvarjanje zgodbe, plutje in lebdenje v objemu lastnih misli, predstav in slik; dobrodošle brezčasne nočne ure in neskočni dialogi samega s seboj ... pa smo tam ... doma!

o kako sem vas pogrešal
o kako bile ste moj nevidni zrak
zrak, ki nisem ga ne dihal, ne užival
tisti zrak pred katerim sem se skrival
čeprav je mene del in vedno bo
čeprav brez skoraj ne bi šlo,
s ščepcem sreče zgolj skozi šivankino uho
dan za dnem in noč za nočjo;
sedaj so tu in tu je moj objem
povedal bi vam, a ne znam, ne smem,
ker čarovnija v trenutku bi zašla
in izgubila pot do mojega sveta.