Kje so naše ladje ...

... trenutno so na poti proti Podsteni, kraju, kjer se dogaja tretji roman Kompanjonov ... jeseni je namreč rok za izid Risove bratovščine in zadeve je treba imeti do takrat zaključene ... knjižni Lin je ravno prebolel nekakšno vrsto angine in je pripravljen na nove dogodivščine ... bo našel skrito dolino in belega risa, bo vnovič naletel na kakšnega nepridiprava, ki si želi oropati naravno dediščino ... v naslednjih dneh bo jasno precej več!!

Kar je pomembno je, da se živijo pisateljski dnevi. S trdim, a iz dneva v dan osvežujočim delom ...

Aha, gospott pisatelj v živo;

Tako pa je videti, ko zastavimo v živo, s tovarišijo ... (tukaj nas je nekaj hecal projektor, ampak ga na koncu koncev nihče in prav zares pogrešal, pa je siva škatla tiho čemela med prisotnimi in čakala na trenutek, da bo zasijala ... “Morda ne danes, morda nek drugi dan“, ji je komaj slišno šepetala neonka, da prav tista, ki so jo inštalirali ob veliki zimi 1974, ko je zunaj zapadlo skoraj rekordnih meter in pol snega in morda prav zato še vedno kleno gori kot nova, dol s knjižničnega stropa. “Morda pa res“, je ponovil projektor in že 15 tisti dan zaklel, zakaj se ni rodil kot raca mlakarica, da bi znal početi več stvari hkrati).

Še enkrat hvala OŠ Ig za vabilo ...