Polesu v zobeh;

Nad razmišljanjem še knjiga naslovke;

Skrivnost stoletnega vetra - avtorjeva misel ob izidu aka knjigi na pot;

... na včerajšnji dan, 25. 11. 2011, je izšla Xova četrta kompanjonska knjiga z naslovom Skrivnost stoletnega vetra ... zadeva je drugačna od predhodnih treh del te zbirke ... no, rdeča nit je ista, pri sami zgodbi in strukturi le-te pa sem si načrtno privoščil malo več svobode. Predvsem samega sebe nisem omejeval in si postavljal nekih okvirjev, ki so bili tu in tam prisotni v prvih treh, ampak sem “dal v ler“ in smo šli. Knjiga je vsekakor bolj akcijska ter se ne dogaja več le tukaj in sedaj. Izhodišče in osnovna ideja je bilo še neodkrito mesto Noreja, se pravi še precej neraziskan moment slovenske zgodovine. Noriki, ki so tam živeli, so iz železove rude kalili izjemno čvrsto jeklo, ki je zanimalo tudi Rimljane, takratno velesilo. Z njim so Noriki ohranili suverenost in pokončnost (nekakšen f*ck u attitude napram avtoriteti, kar je vedno luštno obravnavat in nadgrajevat). Nekega dne smo se po kraju, kjer bi lahko bila Noreja (ta se nahaja v sosednji Avstriji nad Gosposvetskim poljem) sprehajali s starši in zgodba o tem, da to morebiti le ni to, čeprav se zdi, da je tako, me je prevzela. Kot takšna je čakala na moment, da se kasneje v življenju spet srečava in ... sva se! Osnovni ideji in izhodišču je dodano marsikaj, pristop pisanja pa je bil - kompliciraj čimmanj - podajaj direktno, a še vedno prepričljivo, kvalitetno, mestoma zasanjano. Ja, proces pisanja je bil v bistvu lovljenje tega ravnotežja. Prvi bralci menijo, da je bilo to moje početje v začetku julija uspešno. Literarno vrvohodstvo, checked!

Torej Skrivnost stoletnega vetra je srečanje danes z včeraj, je meddimenzijsko letenje in lebdenje, je usoda in ja, je tudi ljubezen. Dodatno mnenje si boste ustvarjali, upam.

Za konec naj namignem, da je ta knjiga nekakšen prelomen moment na moji literarni poti. Vsak avtor pride do točke, ko se vpraša - kam sedaj? kam naprej? je to to? in veliko jih potem ostane na tej točki, zapletene v lastne vzorce razmišljanja ter pogrevanja iste juhce.

Ko sem Skrivnost snoval in spravljal skupaj se mi je utrnilo morje norih idej, ki jih bom razvijal in izpeljal v naslednjih 10 - 15 letih. Lahko bi ji rekli temelj, totalni navdih in kemija. Kažipot v smer, kamor bom krenil že z naslednjimi projekti. Tako da ... gremo na krilih Stoletnega vetra - skozi škrlatni sij - tja v nove dimenzije, kamor lahko popelje le knjiga!

Xova knjiga!

!!SSV!!