Weekly Cocktail

Na zelenem teinu uživajoč v horizontali premlevam ta teden in v bistvu ga v celoti dojemam šele sedaj, ker gredo dnevi pač tako hitro mimo. Pa si med seboj sploh niso podobni. Svetlobno leto daleč od tega. Bil je MB, bil je Rim, pa Vatikan, pa letališče, železniška postaja, vice, losos na žaru, nekončne tekoče stopnice, rimski mestni svet z županom na čelu, filmski komponisti, hotel aka ex samostan s precej strašljivim dekorjem, masovna histerija, akustika na mestu, bil je čaj v idiličnem, skoraj filmskem dvorišču s fontanco in oleandrom, lovorjem in pinjo, bil je kamen zložen v smiselno celoto in bila je Alma Mater do katere sem malce skeptičen, pa spet MB, noč in dan, ki sta se stalno lovila, kot poredna sončna žarka na platnu slikarja brez ideje, pa angeli in demoni in seveda bil je hajlajt pod imenoma 37 in 10 ter leta, ki bežijo in iskrica v očeh in nato še ena in nato polno njih, ki so zasenčile samozadostne zvezde na nebu in bil je chill in čisto pravo srečanje s čisto pravim fenom, pa Nick Olivieri in flesh pa rojstvo in še eno rojstvo, pokvarjeni zvočniki, mini intervjuja, oba v Rimu - eden tudi za avstrijsko televizijo in simpatična sekunda, ko sem vse to s polnimi pjuči vsrkal vase in dal na reciklažo (z možnostjo vrnitve nazaj v realni svet, ampak morda v drugi obliki) ... misli se spet enkrat lovijo ko pes za lastni rep, a s precej zaključki ... ena izmed njih je tudi ta, da bom vkratkem zagotovo izdal pesniško zbirko za odrasle v samozaložbi. In notri bo verjetno 20 pesmi. In naslov?? morda Možiček kopitljaček v modnem kroju sam proti vsem, a z delno pomočjo vetra z vzhoda; aja in za Risa sem našel ime za drugega badguya in še nekaj idej - biserčkov ... skratka ... ni da ni ... gremo dalje!!!

Še nekaj promo rekreacije;

Spet nekaj časa ... ampak svet se pač tako vrti;

Tale jesen gre skoraj po planih. Nova knjižica nastaja, zaenkrat se orto dela na uvodu. Lahko bi šlo hitreje, ampak zdi se mi, kot da mora biti s pravilim feelingom posredovana in izražena vsaka misel. Uvod v knjigo je nekakšen moj moment, kjer se kljub temu, da pišem za mladež, lahko malce sprostim v globine svojega razmišljanja in izraza ter morda malce zatežim. Plus uvod je precej pomemben za ostali potek knjige, saj v njem že nastavim neke bistvene zadeve, ki jih potem obračam skozi celoten tekst in doteram enkrat do zaključka. Ja sliši se kot zelo dober izgovor, ampak tako je! Bistvo je, da se je začelo in da je tekst nastavljen in da se je začelo. Da se razumemo ... tekst je nastavljem v smislu, da je vanj popolnoma verjamem in da so zastavljeni zadnji detajli. Okoli osnovne zgodbe pa se bo pletlo.

Poleg pisanja sem v zadnjem času spet nekaj aktiven v medijih. Naokrog sem poslal sporočilo za javnost, da je zunaj ponatis z mehkimi platnicami in zabeležil nekaj odzivov. Antena, Hopla, Samaritan ter Lepa in zdrava so nekateri izmed njih, kjer so pred kratkim že bili ali pa še bodo opazni kakšni moji utrinki. Da zajeda še malce odmeva!

Do kmalu!