Mislim nate,
kako stopaš prvič
spet
in jaz s teboj.
A ni me strah, da si stran
da sama pajčevine odstiraš
saj nasmeh je tu,
ki preglasi vsiljeno tišino;
avtor Ziga x @ 03:12 Št. komentarjev: 0
Objavite komentar
Naročite se na Objavi komentarje [Atom]
<< Domov
Nekoč je bila Vilinia ...
Ogled mojega celotnega profila
Naročite se naObjave [Atom]
Št. komentarjev: 0:
Objavite komentar
Naročite se na Objavi komentarje [Atom]
<< Domov