Zmajska zgodba je pravzaprav del movementa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige
Aha!
Aha!
... Župan je prestregel njegov pogled in za hip se mu je zazdelo, da so njegove oči podobne velikim vrtečim lizikam, ki jih po navadi najdemo na sejemskih stojnicah . Ko je hotel neznanca vprašati ali se nemara poznata, mu je neka neznana sila odvzela dar govora. Neznačeve oči so ga popolnoma prevzele. Navkljub stresnemu dnevu se je naenkrat počutil lahkega kot zrak in sam pri sebi bi lahko prisegel, da ga v tem trenutku ni nič več ne zadržuje tukaj in sedaj. Sam pri sebi se je vprašal:
a. je mar zatajila sila gravitacije?
b. in le od kod so se pojavile te nevidne roke, ki me odtujujejo iz lastnega telesa ?
Občutek je bil prijeten in topel, a nevdomno tuj. Pregovorno puste barve v wc-ju so spremenile svoj ton v prijaznega in skoraj oprijemljivega. Kot bi prostor napolnila mavrica, nekje v ozadju pa bi idilično okolje dopolnjeval nevidni zvok harfe.
»Lebdim,«je pomislil župan sam pri sebi. » Mar sanjam, sem buden ali nekje vmes?«
Zazdelo se mu je, kot da si kot tretja oseba, neznanca in samega sebe ogleduje na televiziji brez zvoka. In to vsekakor ni bilo na njegovem delovnem načrtu za današnji dan. Ne da bi našel odgovor, kaj se z njim dogaja, sta na njegovo zavest in dojemanje kot peruti velikanskega zmaja legli tema in tišina. In ti dve sta bili na moč podobni tistima, ki ju s seboj prinaša trden spanec brez sanj ...
Takole je druščina ... od zadnjega vpisa semle je minil skoraj vek. V opravičilo sebi lahko rečem, da sem delal na številnih novih knjižnih projektih (ob obstoječem divjem tempu vsakdana, se razume) in da za stran poti enostavno ni bilo časa. Potrebna je bila disciplina in strog, skoraj vojaški red, priganjanje, askeza in ignoranca skušnjavca. In rezultati?