Erupted Joe

... no, pa se je zgodilo... pred nekaj momenti me je, podobno kot plamen žareča lovka od meduze s slabim dnem,vžgala dolgo iskana ideja za četrto knjigo ... za peto jo načeloma itak imam, se pa utegne odmakniti še v šesto, sedmo, dokler bo pač šlo - in kaže dobro!!! ... ampak tale četrto -knjižna je res huda ... res ... res ... res ... ključna beseda je erupcija in nato velik nekajletni nič in nato sled, sum in spet ena polnozrnata, a kalorična dogodivščina... še ključnejša pa - zapisana tamle:

Ne išči me, zglasim se sama
prava, pristna, nezlagana
Ti noč v dnevu razsvetlim;

in to je to

Zdaj pa za pisalni stroj nažigat, dokler prsti ne odpadejo in se zrkla zjočejo, v barvnih solzah nemavrice ...

Odšel je ...

Odšel je kar sam
iz mojih dlani
odšel, ker tako je bilo.

Odšel je kar sam
obljubil sem mu
s sinjino spojeno nebo.

Odšel je kar sam
in veter že tam
kuštra njegovo glavo.

Odšel je kar sam
s spomini obdan
in drobno iskreno solzo.

.

še ena na Jesen

Ponatis, ponatis ... prvenec X gre v ponatis ... čisto zares x x x ... Jastrebov let pa kar v ponatix ...

Si mislite, kaj dogaja avtorju? Ni besed in meja, ki bi opisale in omejile njega primarno veselje!

Sanje se živijo! Sanje naj živijo!

ThnXXX

PS: za redne in pripadne ... platničili bomo mehobno, a še vedno čarobno!!! aaaaaaaaaaaaaaaaaa

Jesen, ki zoba ...

Jesen, ki zoba drobne sekunde
in jih spira tja v nekoč
z lastovkami in še dlje ...

Za morja in obzorja
tja kamor še ljubezen ne seže
in še dlje ...

In vzdih za njimi in solze,
Ki nič ne spremene.