ko bom velik bom umetnik ...
Ok, zadeva je naslednja ... tale pesmica spodaj ostremu očesu jastrebovih blogovizitorjev prav gotovo ni ušla ... je pa zmagala na internem tekmovanju za naj pesem v njega vidnem polju so far ... in okoli tega nismo zganjali neke posebne drame ali sistema ... there we go ... gremo čez 100 ali kaj??
Aha je pa ta pesem brez naslova ... kar je itak meni lastno ... lahko pa predlagate naslov!!!
Aha je pa ta pesem brez naslova ... kar je itak meni lastno ... lahko pa predlagate naslov!!!
ko hodiš stopinje, v deviški čistini
in smeješ v brk se vsej tej divjini
in tuliš kot volk čez vsa ta obzorja
šepečeš v duše globine in morja
in zlivaš vse skupaj na knjižne strani
ter dvomiš ob tem, če to si res ti,
ali kdo drug, čez te govori,
ki izgine, se skrije, ko dan se rodi;
te samega v beli svetlobi pusti;
in smeješ v brk se vsej tej divjini
in tuliš kot volk čez vsa ta obzorja
šepečeš v duše globine in morja
in zlivaš vse skupaj na knjižne strani
ter dvomiš ob tem, če to si res ti,
ali kdo drug, čez te govori,
ki izgine, se skrije, ko dan se rodi;
te samega v beli svetlobi pusti;
Oznake: brez naslova, reva uboga ...
Št. komentarjev: 1:
Kul pesmica, usec mi je..Gotovo so krivi mlinci :)
Objavite komentar
Naročite se na Objavi komentarje [Atom]
<< Domov